Europe Readr
EuropeanReadr 005
Foto: Manca Juvan

O projektu

Digitalna platforma Europe Readr približuje bralcem po vsem svetu aktualna družbena vprašanja. Spodbuja razmislek o tem, v kakšnem svetu želimo živeti. Daje nam možnost, da Evropsko unijo beremo kot skupnost v vsej njeni raznolikosti in hkrati medsebojni povezanosti – kot skupnost s skupno prihodnostjo. Številni spremljevalni dogodki po svetu – od Pariza do Helsinkov, od Washingtona do Pekinga – spodbujajo vzpostavitev javnih prostorov za branje in izmenjavo idej o svetu prihodnosti. Organizira jih mreža nacionalnih inštitutov za kulturo EU (EUNIC) v sodelovanju s številnimi lokalnimi partnerji. Europe Readr udejanja novo paradigmo evropskega sodelovanja v kulturi, ki temelji na dialogu, kulturo pa uveljavlja kot gonilo trajnostnega razvoja in družbene vključenosti.

CJ STUDIO d.o.o. photo Ciril Jazbec
Foto: Ciril Jazbec

2021: Prihodnost bivanja

Od 1. julija do 31. decembra 2021 je v brezplačno branje na voljo kuriran nabor evropske literature pod naslovom »Prihodnost bivanja«. Iz vsake države članice EU sodeluje po eno delo v izhodiščnem jeziku in angleškem prevodu. Različne literarne zvrsti – romani, kratke zgodbe, poezija, stripi, eseji – predstavljajo najrazličnejše poglede in nagovarjajo najširše svetovno občinstvo. Posebna pozornost je namenjena najmlajšim z naborom nekaj najlepših evropskih slikanic – nemih ali redkobesednih, skratka razumljivih onkraj jezikovnih pregrad. Staršem in učiteljem je na voljo posebno gradivo z nasveti, kako otroke popeljati skozi branje in razmislek o okolju, v katerem živijo ali želijo živeti.

Bled STO foto Jost gantar
Foto: Jošt Gantar

Slovenija

Slovensko predsedstvo Svetu EU je pobudnik in koordinator projekta, ki ga je sooblikovalo z državami članicami EU in ob podpori institucij Unije. Navdih zanj je bil uspešna slovenska zamisel Knjižnica pod krošnjami, eden najuspešnejših projektov za spodbujanje bralne kulture. Z Europe Readrjem slovensko predsedovanje prispeva k razpravi o prihodnosti Evrope ter opozarja na pomen kulture kot gonila mednarodnega povezovanja in trajnostnega razvoja. Pospešitev zelenega in digitalnega prehoda je tudi sicer ena prednostnih nalog predsedovanja – to bo prehod, ki bo zagotavljal zdravo okolje in odpornost naših družb. Verjamemo, da so spremembe najbolj učinkovite takrat, ko so rezultat družbenega dialoga in ko si za njih prizadevajo državljani sami. Zato je tudi projekt namenjen prav njim.

Beseda kuratorja

Trdno sem prepričan, da je književnost orodje mišljenja. In da ima književnost kot taka opraviti s prihodnostjo. Kdor je vzgojen v bralca, je vzgojen v mislečega človeka. Kdor je vzgojen z zgodbami in v zgodbe, je vzgojen v skupnost. Ko beremo, četudi beremo zase in v samoti, je to družbeno dejanje; soočanje z drugim in drugačnim, s svetom in družbo, z zgodovino in nami samimi. In ko mi beremo literaturo, literatura bere nas, nam preureja povezave, vztrajno in neopazno dodaja nove informacije, spomine, ideje in poglede, ponuja alternative in nas po mili volji prestavlja, da v čas in prostor obenem zremo z drugega zornega kota, ne le svojega. To je ta največji trik literature, ki spregovori z našim notranjim glasom, ugrabi naš glas in ga posodi drugemu; tudi če se med branjem zdimo najbolj sami, zazrti vase, smo takrat nedvomno zazrti v druge.

Drugi trik literature, nič manjši, nič manj pomemben, je, da še nisem srečal bralca, ki bi želel dobro knjigo zadržati zase: dobre knjige se delijo, o dobrih knjigah se nenehno govori, dobre knjige nas obsedejo, se prevajajo, krožijo v jezikih in kulturah, iz enega zgodovinskega trenutka v drugega, odlagajo stare in nabirajo nove pomene in smisle. Tudi dobre knjige, čeprav so še vedno največkrat fizični predmeti iz papirja in lepenke, ki ne piskajo ali utripajo ali se premikajo sami (pa tudi ko so njihov digitalni duh, so okno miru sredi viharja drugih oken), ne marajo biti same, osamljene, odložene. Dobre knjige potujejo iz rok v roke, se podarjajo, izposojajo, dedujejo.

In prepričan sem tudi, da je misleči človek, človek skupnosti, sanjač. Ne idealist; sanjač ni nekdo, ki bi vztrajal pri svoji in edini viziji dobrega in ji skušal ukrojiti svet. Sanjač je nekdo, ki želi potovati v času in prostoru: stran od antiutopije proti utopiji, od preteklosti v prihodnost – prihodnost je kraj, ki ga nenehno obiskuje. Sanjač je nekdo, ki se zaveda, da bo prihodnost s sabo vzela težave preteklosti, ki jih nismo znali ali zmogli rešiti, ter da bo prinesla nove težave, ki jih danes ne znamo niti še misliti. A za sanjača te težave niso nerešljive, če vidi težave, če že danes s satiro biča prihodnost, to ne pomeni, da je črnogled; sanjač premore nekaj, česar idealist navadno nima – upanje. Nihče ne more zanesljivo napovedati prihodnosti našega bivanja, toda bralca, mislečega človeka, človeka skupnosti in sanjača, navdajata pogum in upanje. Ne da v prihodnosti težav ne bo, ampak da bomo naše težave premagovali bolje, lažje in skupaj. Zato prihodnost za bralca ni utopična čudežna in sončna dežela, ampak so njen del tudi sence; zlo posameznika in sistema, nadzor, družbena razslojenost, krivica … in ne nazadnje smrt. A tudi smrt posameznika je nekaj, kar lahko preseže samo skupnost.

Projekt Europe Readr poskuša misliti in slikati prihodnost našega bivanja. Izbrane knjige iz vsake posamezne države EU[1] prinašajo neko pogumno vizijo in upanje ali satiro in kritiko, ki izhajajo iz trenutka sedanjosti in težav, ki jih imamo kot posamezniki in skupnost. So alternative, večvesolje možnosti naše prihodnosti, so svarilo, poziv k dejanjem ali drug(ačen) pogled na našo realnost ali klic k tišini in razmisleku. V večini niso pravljice in ne skušajo prikazati idealne prihodnosti, temveč nas soočajo z vsem, kar smo, kar smo lahko, kar bomo in kar bi lahko bili. Projekt kot celota, pa tudi večina posameznih del, skuša nekako izraziti, da gre za podobe naše skupne prihodnosti, ki jo dejavno sooblikujemo že danes, tako s svojimi dejanji kot pogledi stran. Kar ne spremeni dejstva, da četudi gledamo stran od težav sedanjosti, prihodnost prej ko slej zahteva soočenje. In da težave globalnega sveta 21. stoletja ne morejo biti več lokalne narave, da jih lahko rešujemo samo skupaj in za vse. Ne zato, ker posameznik ni (več) pomemben, ampak ravno zato, ker posameznik šteje, ko štejejo vsi posamezniki. Tako kot beremo vedno z drugimi, smo tudi posamezniki vedno šele z drugimi. 

Zato Europe Readr bralcem ne ponuja le nabora književnih del članic EU, ki mislijo in slikajo prihodnost bivanja, ampak jim daje možnost, da berejo Evropo kot evropsko skupnost. Ne nazadnje je bila tudi Evropska unija ustanovljena na ideji skupnosti, predvsem pa na ideji vedno bolj skupne prihodnosti. Europe Readr je podoba evropskega bralca, ki ga zanima prihodnost družbe, v kateri živi; ki ga zanimajo drugi evropski bralci, skupnost bralcev. Hkrati to podobo ponuja svetu, ki lahko prek izbranih knjig bere Evropsko unijo v vsej njeni raznovrstnosti, posamični drugačnosti, v vseh posebnostih in podobnostih – kot skupnost s skupno prihodnostjo, ki je zagotovo tudi skupna prihodnost sveta. Ne glede na to, kje in kako boste brali katero od del Europe Readrja, nikoli niste sami.

Se vidimo jutri!

Aljoša Harlamov



[1] Nabor knjig je oblikoval Aljoša Harlamov v sodelovanju s širšo strokovno ekipo. Slovensko knjigo je izbralo slovensko predsedstvo Sveta EU.

Organizatorji

Partnerji

Izjava

“Vonj, ki dandanes veje po svetu, naznanja konec antropocena in novo dobo, v kateri kraljuje narava.”

Lukas Jüliger